Tako kot mRNA, ki jih ni mogoče pomnožiti, je sa-RNA sestavljena iz 5' kapice, 5' UTR, regije ORF (odprt bralni okvir), 3' UTR in 3' poli(A) repa. Medtem ko se saRNA zelo razlikuje od mRNA brez pomnoževanja, saj vsebuje zaporedje kodiranja replikaze za 5'UTR. S kodirnimi sekvencami, ki presegajo 7000 nukleotidov, so virusni proteini zelo imunogeni, kar omejuje velikost antigena v takih cepivih.
TaRNA je vrsta saRNA, pri kateri sta virusno zaporedje, nsP in zanimivi gen (GOI) vključena v različne mRNA, vendar delujeta skupaj. Pirjo Spuul idr. je leta 2011 prvič predstavil koncept transreplikacijskega sistema.
Virusna replikaza je lahko nrRNA ali saRNA, mRNA, ki kodirajo GOI, pa se imenujejo trans-replikoni (TR-RNA). Za pomnoževanje TR-RNA prihajajo elementi ohranjenega zaporedja (5'CSE in 3'CSE) iz alfavirusa, ki obdaja GOI, s SGP alfavirusa pred GOI. Zasnova taRNA upošteva prednosti saRNA in blaži nekatere njihove pomanjkljivosti. Zlasti samostojne replike, ki kodirajo v platformi RNA, se izogibajo omejitvam dolžine GOI in ne omejujejo uporabe modificiranih nukleotidov.
Nadaljnji napredek v tehnologiji taRNA je povzročil razvoj izboljšane taRNA z regijo, bogato z adeninom, v 5' UTR. Ta revidirana taRNA, ki nima subgenomskega promotorja alfavirusov, ima za posledico krajšo RNA in 10-kratno zmanjšanje odmerka cepiva, ne da bi to vplivalo na ravni izražanja in vitro.
Na splošno je tehnologija taRNA še vedno v povojih, vendar so njene praktične uporabe obetavne. Trenutno potekajo predklinične študije cepiv taRNA proti virusom gripe. Na ta način se razvijata tudi dvovalentna cepiva proti virusoma chikungunya in Ross River.
Yaohaijeva rešitev Bio-Pharma CRDMO na enem mestu za dolgo kodirajočo RNA